1. Začetek
- 1.1 O nadzoru različic
- 1.2 Kratka zgodovina Gita
- 1.3 Kaj je Git?
- 1.4 Ukazna vrstica
- 1.5 Namestitev Gita
- 1.6 Prva nastavitev Gita
- 1.7 Pridobivanje pomoči
- 1.8 Povzetek
2. Osnove Git
3. Veje Git
4. Git na strežniku
5. Porazdeljeni Git
6. GitHub
7. Orodja Git
- 7.1 Izbira revizije
- 7.2 Interaktivno pripravljanje
- 7.3 Shranjevanje na varno (angl. stashing) in čiščenje
- 7.4 Podpisovanje vašega dela
- 7.5 Iskanje
- 7.6 Prepisovanje zgodovine
- 7.7 Demistifikacija ponastavitve
- 7.8 Napredno združevanje
- 7.9 Rerere
- 7.10 Razhroščevanje z Gitom
- 7.11 Podmoduli
- 7.12 Povezovanje v pakete
- 7.13 Zamenjava
- 7.14 Shramba poverilnic
- 7.15 Povzetek
8. Prilagoditev Gita
9. Git in ostali sistemi
- 9.1 Git kot odjemalec
- 9.2 Migracija na Git
- 9.3 Povzetek
10. Notranjost Gita
- 10.1 Napeljava in keramika
- 10.2 Objekti Git
- 10.3 Reference Git
- 10.4 Packfiles (datoteke zmanjšanih podatkov)
- 10.5 Refspec
- 10.6 Protokoli prenosa
- 10.7 Vzdrževanje in obnovitev podatkov
- 10.8 Spremenljivke okolja
- 10.9 Povzetek
A1. Dodatek A: Git v drugih okoljih
- A1.1 Grafični vmesniki
- A1.2 Git v Visual Studio
- A1.3 Git v Visual Studio Code
- A1.4 Git v IntelliJ / PyCharm / WebStorm / PhpStorm / RubyMine
- A1.5 Git v Sublime Text
- A1.6 Git v Bashu
- A1.7 Git v Zsh
- A1.8 Git v Powershellu
- A1.9 Povzetek
A2. Dodatek B: Vdelava Gita v vašo aplikacijo
- A2.1 Git v ukazni vrstici
- A2.2 Libgit2
- A2.3 JGit
- A2.4 go-git
- A2.5 Dulwich
A3. Dodatek C: Ukazi Git
- A3.1 Nastavitev in konfiguracija
- A3.2 Pridobivanje in ustvarjanje projektov
- A3.3 Osnove posnetkov
- A3.4 Veje in združevanje
- A3.5 Deljenje in posodabljanje projektov
- A3.6 Pregled in primerjava
- A3.7 Razhroščevanje
- A3.8 Popravljanje
- A3.9 E-pošta
- A3.10 Zunanji sistemi
- A3.11 Administracija
- A3.12 Orodja za sisteme napeljave
1.2 Začetek - Kratka zgodovina Gita
Kratka zgodovina Gita
Kot veliko drugih stvari v življenju, je tudi Git začel z nekoliko ustvarjalnega uničenja in ognjene kontroverznosti.
Jedro Linux je projekt odprtokodne programske opreme dokaj velikega obsega. Za večino življenjske dobe vzdrževanja jedra Linux (1991-2002) so bile spremembe programske opreme poslane preko programskih popravkov in stisnjenih arhivskih datotek. V 2002 je projekt jedra Linux začel uporabljati lastniški DVCS imenovan BitKeeper.
V 2005 se je odnos med skupnostjo, ki je razvijala jedro Linux, in komercialnim podjetjem, ki je razvilo BitKeeper, skrhal in status brezplačnega orodja je bil preklican. To je pozvalo razvijalsko skupnost Linux (in posebej Linusa Torvaldsa, ustvarjalca Linuxa), da razvije svoje lastno orodje na osnovi lekcij, ki so se jih naučili med uporabo BitKeeperja. Kot je sledilo, so nekateri cilji novega sistema:
Hitrost
Enostavna oblika
Močna podpora za nelinearen razvoj (tisoče vzporednih vej)
V celoti porazdeljeno
Zmožnost učinkovitega upravljanja velikih projektov, kot je jedro Linux (hitrost in velikost podatkov)
Od njegovega rojstva v 2005 se je Git razvil in postal zrel ter enostaven za uporabo ob tem, da je še vedno ohranil te začetne kakovosti. Je izredno hiter in učinkovit na velikih projektih ter ima neverjeten sistem vej za nelinearen razvoj (glejte poglavje Veje Git).