1. Začetek
- 1.1 O nadzoru različic
- 1.2 Kratka zgodovina Gita
- 1.3 Kaj je Git?
- 1.4 Ukazna vrstica
- 1.5 Namestitev Gita
- 1.6 Prva nastavitev Gita
- 1.7 Pridobivanje pomoči
- 1.8 Povzetek
2. Osnove Git
3. Veje Git
4. Git na strežniku
5. Porazdeljeni Git
6. GitHub
7. Orodja Git
- 7.1 Izbira revizije
- 7.2 Interaktivno pripravljanje
- 7.3 Shranjevanje na varno (angl. stashing) in čiščenje
- 7.4 Podpisovanje vašega dela
- 7.5 Iskanje
- 7.6 Prepisovanje zgodovine
- 7.7 Demistifikacija ponastavitve
- 7.8 Napredno združevanje
- 7.9 Rerere
- 7.10 Razhroščevanje z Gitom
- 7.11 Podmoduli
- 7.12 Povezovanje v pakete
- 7.13 Zamenjava
- 7.14 Shramba poverilnic
- 7.15 Povzetek
8. Prilagoditev Gita
9. Git in ostali sistemi
- 9.1 Git kot odjemalec
- 9.2 Migracija na Git
- 9.3 Povzetek
10. Notranjost Gita
- 10.1 Napeljava in keramika
- 10.2 Objekti Git
- 10.3 Reference Git
- 10.4 Packfiles (datoteke zmanjšanih podatkov)
- 10.5 Refspec
- 10.6 Protokoli prenosa
- 10.7 Vzdrževanje in obnovitev podatkov
- 10.8 Spremenljivke okolja
- 10.9 Povzetek
A1. Dodatek A: Git v drugih okoljih
- A1.1 Grafični vmesniki
- A1.2 Git v Visual Studio
- A1.3 Git v Visual Studio Code
- A1.4 Git v IntelliJ / PyCharm / WebStorm / PhpStorm / RubyMine
- A1.5 Git v Sublime Text
- A1.6 Git v Bashu
- A1.7 Git v Zsh
- A1.8 Git v Powershellu
- A1.9 Povzetek
A2. Dodatek B: Vdelava Gita v vašo aplikacijo
- A2.1 Git v ukazni vrstici
- A2.2 Libgit2
- A2.3 JGit
- A2.4 go-git
- A2.5 Dulwich
A3. Dodatek C: Ukazi Git
- A3.1 Nastavitev in konfiguracija
- A3.2 Pridobivanje in ustvarjanje projektov
- A3.3 Osnove posnetkov
- A3.4 Veje in združevanje
- A3.5 Deljenje in posodabljanje projektov
- A3.6 Pregled in primerjava
- A3.7 Razhroščevanje
- A3.8 Popravljanje
- A3.9 E-pošta
- A3.10 Zunanji sistemi
- A3.11 Administracija
- A3.12 Orodja za sisteme napeljave
A3.2 Dodatek C: Ukazi Git - Pridobivanje in ustvarjanje projektov
Pridobivanje in ustvarjanje projektov
Obstajata dva načina za pridobivanje repozitorijev Git. Eden je kopiranje iz obstoječega repozitorija v omrežju ali drugje, druga pa je ustvarjanje novega v obstoječem direktoriju.
git init
Da bi iz direktorija ustvarili nov repozitorij Git in začeli uporabljati nadzor različic, preprosto zaženite git init
.
To smo najprej predstavili v razdelku Pridobivanje repozitorija Git, kjer smo ustvarili popolnoma nov repozitorij, s katerim smo začeli delati.
V razdelku Oddaljene veje smo na kratko govorili o tem, kako lahko spremenite privzeto ime veje »master«.
Ta ukaz smo uporabili za ustvarjanje praznega golega repozitorija za strežnik v Dodajanje golega repozitorija na strežnik.
Nazadnje pa smo v Napeljava in keramika podrobno razložili, kaj ukaz dejansko počne za zavesami.
git clone
Ukaz git clone
je dejansko nekakšen ovitek okoli več drugih ukazov.
Ustvari novo mapo, vstopi vanjo in zažene git init
, da naredi prazen repozitorij Git, doda oddaljeni strežnik (git remote add
) na naslov URL, ki se mu ga poda (privzeto poimenovan origin
), zažene git fetch
iz tega oddaljenega repozitorija in nato z git checkout
izvleče najnovejšo potrditev v vaši delovni mapi.
Ukaz git clone
se uporablja na desetinah mest po knjigi, vendar bomo našteli le nekaj zanimivih.
Osnovno je predstavljen in pojasnjen v Kloniranje obstoječega repozitorija, kjer smo predstavili nekaj primerov.
V razdelku Pridobitev Gita na strežniku smo preučili uporabo možnosti --bare
, da ustvarimo kopijo repozitorija Git brez delovne mape.
V razdelku Povezovanje v pakete smo ga uporabili za odprtje repozitorija Git, povezanega v paket.
Končno pa smo v razdelku Kloniranje projekta s podmoduli spoznali možnost --recurse-submodules
, ki poenostavi kloniranje repozitorija z vdelanimi podmoduli.
Čeprav se uporablja na mnogih drugih mestih v knjigi, so ta tista, ki so nekoliko edinstvena, ali kjer se uporablja na načine, ki se nekoliko razlikujejo.